Technology 33151 elt 33086 spi 33080 city 33053 formula 33031 tring 33021. Becoming 540 accelerators 540 abiding 539 zebra 539 wwecss 539 vse 539. Tgc 76 testca 76 tesla 76 tablica 76 swept 76 sungju 76 sultanik 76 subseteq. Tuplecount 53 tsay 53 tsap 53 tritanopia 53 trique 53 trigonometry 53 tress 53.

Cilji vaje: • razlikovati med formulami in funkcijami, • uporabiti formule za izračun vsote in povprečja, • razlikovati med relativnim in absolutnim naslavljanjem. FORMULE IN FUNKCIJE Naj povemo še nekaj o poimenovanju celic in obsegov. Vsaka celica v preglednici ima svoj naslov oziroma ime. Trenutno aktivna celica se imenuje E11, ker se nahaja v stolpcu E in vrstici 11. Na enak način lahko opišemo prav vsako celico na delovnem listu.

Če se spomnite, sem v uvodu dejal, da je ena poglavitnih lastnosti elektronskih preglednic računanje s podatki. Za računanje uporabimo formule. Da pa lahko to izvedemo, se računi in formule sklicujejo na imena celic, kjer so naši podatki. Včasih pa je bolje, da celice poimenujemo sami. Računalniku je popolnoma vseeno, kako se imenujejo celice, samo da se razlikujejo med seboj.

Ker pa izračune pišemo ljudje, je bolje, da celice poimenujemo bolj preprosto. Preimenujmo celico B9 v »Prazna«. V imenu ne smemo imeti presledkov. Ko bi jo uporabili v formuli, bi namesto naslova B9 napisali »Prazna«. Enako lahko poimenujemo tudi obseg celic. Poglejmo si primer.

Recimo, da želimo izvedeti, koliko denarja so zaslužili vsi naši prodajalci v Avgustu. Zato moramo sešteti vrednosti v celicah od E3 do E7. Ker je to zelo pogosta operacija, nam Excel ponuja možnost, da enostavno označimo celice od E3 do E7, in še dodatno E8 za rezultat, in kliknemo Samodejna vsota. Znak za vsoto je grška črka sigma. Kot vidite, se formula glasi: • = ( Vsaka formula se začne z znakom Je enako ) • SUM ( kar pomeni suma oziroma vsota ) • ( E3:E7) (v oklepaju pa obseg celic, ki smo jih sešteli, to je od E3 do E7.

Tako se napiše obseg E3, dvopičje E7) Zdaj bomo storil enako v prejšnjem stolpcu, le da bomo prej poimenovali obseg celic. Izberemo obseg, in mu damo ime, na primer Julij. Zdaj se te štiri celice imenujejo Julij.

Sedaj lahko napišemo enako formulo kot prej: =SUM( Zdaj pa namesto obsega uporabimo kar ime, Julij. Ko to storimo, nam Excel pokaže okvir, katere celice je uporabil za izračun. Ko pritisnemo Enter, dobimo rezultat. Če vpišemo formulo ročno, moramo izbrati tudi Oblikuj celice / Valuta, za razliko od prej, ko je avtomatska vsota to storila samodejno. Toda poglejmo si, kako se glasi formula.

V prejšnjem primeru vidimo vsoto nekih celic od E3 do E7, ne vemo pa, kaj to pomeni. Tukaj pa nam že sama formula pove, da smo računali vsoto za mesec Julij. Obstaja še ena prednost poimenovanja obsegov. Če moramo določen obseg izbirati večkrat, je najbolje, da ga poimenujemo in potem vsakič, ko moramo tak obseg ponovno izbrati, enostavno vtipkamo ime. Kot ste videli, nam Excel omogoča, da zelo preprosto izračunamo nove vrednosti iz obstoječih podatkov.

V ta namen uporabimo formule, ki našimi podatki izvajajo določene matematične operacije, na primer seštevanje, odštevanje, množenje, deljenje, pa tudi druge operacije, kot je primerjava vrednosti in podobno. Naj povemo sedaj še nekaj več o aritmetičnih izrazih, ki jih imamo na voljo v Excelu. • Zvezdica * je znak za množenje • Poševnica / je znak za deljenje • Plus + je znak za seštevanje • Minus – je znak za odštevanje • za potenciranje uporabimo strešico ^, ki jo dobimo s kombinacijo tipk desni Alt in 3. Lahko uporabimo tudi logične operatorje: • = ( je enako ) • ( večje kot ) • = ( večje ali enako ) Excel name vrne odgovor TRUE, torej pravilno, ali FALSE, napačno. V teh primerih smo uporabljali konkretne vrednosti. Načeloma pa se moramo temu izogibati in kadar je le možno operiramo z naslovi celic. Če uporabljamo konkretne vrednosti, moramo za vsako spremembo popravljati formulo.

Rating scale response options. Namen formul pa je ravno v tem, da jih zapišemo samo enkrat, nato pa popravljamo le vsebino celic, kjer imamo te vrednosti vnesene. Sedaj lahko izračunamo vsote še za ostale mesece. Za Junij ( je enako ) = C3+C4+C5+C6+C7 Poglejmo, koliko so zaslužili naši delavci: Uporabimo samodejno vsoto Če se spomnimo, je prioriteta aritmetičnih operatorjev naslednja: Najprej potenciranje in korenjenje, nato množenje in deljenje, šele nato seštevanje in odštevanje.

Če na primer napišemo račun =2+5*5-7, je to enako, kot če bi napisali z oklepaji =2+(5*5)-7. Če pa napišemo =(2+5)*(5-7), dobimo povsem nekaj drugega. Torej, oklepaj ima prednost pred potenco, potenca ima prednost pred množenjem in množenje ima prednost pred seštevanjem. Če se vrnemo nazaj na našo vsoto. Ko smo prekopirali formulo navzdol, je Excel predvidel, da želimo seštevke naslednjih vrstic.